in Mediji in tehnnologija

Najzmogljivejši laptop je črna luknja?!

Tako vsaj trdi Seth Lloyd v članku Ultimate Physical Limits to Computation, ki ga je – sicer zdaj že kar davnega leta 2000 – spisal za revijo Nature, jaz pa sem nanj naletel med dopustniškim čtivom. Do tega, da je črna luknja najzmoglivejši računalnik, je prišel na podlagi treh fizikalnih konstant: hitrosti svetlobe, Planckove in gravitacijske konstante.

Svetlobna hitrost določa mejo, kako hitro lahko putuje informacija, Planckova konstanta določa, kako majhne lahko postanejo stvari preden izginejo, gravitacijska pa kako velike so lahko stvari preden se sesujejo same vase. Izhajal pa je še iz dveh predpostavk: da je laptop zgrajen iz kilograma snovi v enem litru prostornine.

No, po opravljenih izračunih se je za ta superlaptop pokazalo:

  • da lahko opravi 1051operacij v sekundi, ima 1031 bitov spomina in deluje pri taktu 1020 Hz;
  • da je najhitrejši prenos podatkov v litrskem prostoru približno 1040 bitov na sekundo (to je tudi najhitrejša internetna povezava);
  • da lahko najhitrejši izračun opravi v samo 10-27 sekunde (prostornino smo morali zmanjšati do 10-81 m3).

Sicer pa se je po izračunu pojavil problem, saj ne vemo, ali lahko rezultat obdelave informacij, ki jih pošljemo v črno luknjo (po tem, ko jih ta obdela), sploh dobimo nazaj. To pa je ključna lastnost, ki jo črna luknja mora imeti, če jo želimo uporabljati kot računalnik. Po Hawkingovem prepričanju informacije, ki jih izžareva črna luknja nimajo nobene povezave z informacijami, ki so “padle” vanjo, a na srečo obstajajo tudi teorije drugih znanstvenikov, Preskilla na primer. Ta je stavil s Hawkingom, da velja ravno nasprotno, da na informacije, ki prihajajo iz črne luknje, vplivajo informacije, ki so vstopile. Dokaza, kaj je prav in kaj ne, pa zaenkrat še ni.

Še ena zabavna stvar se zgodi, ko se pomaknemo v ekstreme, nadaljuje Seth. Današnji laptopi večino svojega računskega potenciala porabijo za to, da sploh obstajajo v materializirani obliki, kar je – pa naj se sliši še tako nanavadno – pravzaprav dobro. Če bi računalnik ves ta potencial porabil za “upravljanje” z informacijami, bi uporabnik imel v naročju hkrati najzmogljivejši laptop in miniaturni veliki pok.

Za bolj podrobne izračune in še kak zanimiv podatek, ki sem ga izpustil, si preberite cel članek (PDF; 287 KB)

Let's talk

Comment