Blog vs. wiki

Na spletu sta se v zadnjih letih – nekako na pogorišču forumov in ob boku fenomena OhmyNews – uveljavila dva tipa medijev1: blog in wiki. Mnogi so med obema konceptoma že izbrali in zagovarjajo svojega, a velja kljub temu opozoriti na prednosti oziroma slabosti vsakega od njiju: medtem ko je blog zgodba posameznika, je wiki zgodba, ki jo pripoveduje skupnost.
Continue reading →

Izziv #2: Datoteka = spomin / 2. del

Najpomembnejši ugotovitvi iz prvega dela sta, da je treba poimenovanje datotek nadomestiti z označevanjem (angl. labeling). Zastarel sistem shranjevanja datotek v mapah pa je treba nadomestiti s takim, v katerem bodo mape “prežale” na vsebino, ki spada vanje. V tem drugem delu bo ključno vlogo igral čas, ki pomembno vpliva na spreminjanje shranjenih informacij.
Continue reading →

Izziv #2: Datoteka = spomin / 1. del

Cilj vzpostavitve semantičnega spleta (torej različice 3.0) je vzpostavitev okolja, v katerem bodo informacije strojem ne samo dostopne ampak tudi ‘razumljive’. Izziv, o katerem bo tekla beseda, pa je, kako narediti informacije ljudem ne samo razumljive, ampak tudi dostopne na bolj intuitiven (domač) način. Bolj preprosto povedano, kako spremeniti zastarel način upravljanja z datotekami tako, da bo čim bolj podoben upravljanju s spomini.

Continue reading →

Izziv #1: Namizno spletno mesto

Zaradi uresničevanja nove paradigme pod nenavadnim imenom Web 2.0, smo priča dvema zanimivima pojavoma:

  • število uporabnikov se vedno bolj koncentrira na storitvenih spletnih mestih [web service; spletnih servisih], obisk predstavitvenih pa se zmanjšuje;
  • posamezni razvijalci spletnih mest so začeli – vzpodbujeni s finančnimi posledicami dejstva iz prve alinee – spoznavati, da je treba fokus pri razvoju tovrstnih servisov preusmeriti tako, da bodo ti v večji meri izkoriščali moč računalnikov, ki stojijo ob naših pisalnih mizah.

O prvi alinei se bo v diplomi, ki jo pravkar pripravlja, predvidoma razpisal Mitja in to tezo verjetno bistveno bolj natančno utemeljil, sam pa bi se rad malo ustavil ob drugi, saj izvablja kar nekaj zanimivih vprašanj.

Continue reading →

Najzmogljivejši laptop je črna luknja?!

Tako vsaj trdi Seth Lloyd v članku Ultimate Physical Limits to Computation, ki ga je – sicer zdaj že kar davnega leta 2000 – spisal za revijo Nature, jaz pa sem nanj naletel med dopustniškim čtivom. Do tega, da je črna luknja najzmoglivejši računalnik, je prišel na podlagi treh fizikalnih konstant: hitrosti svetlobe, Planckove in gravitacijske konstante.

Continue reading →