Fenomen T9

T9 pomeni “tekst z devetimi tipkami” in je Andy Kaufman v svetu mobilnikov. Genialen, a nerazumljen. Ne vem, mogoče je nerazumljen samo v Sloveniji1, saj podjetje Tegic Communications na svojem spletnem mestu omenja fascinantno številko dve milijardi mobilnikov, ki uporabljajo to rešitev. Da v svoji nevednosti nisem izjema, pa sem se prepričal v zadnjih dveh tednih, ko sem med prijatelji širil vero v T9. Večina jih možnost pozna, a je ne uporablja … hkrati pa skoraj ni osebe, ki mi je ne bi v pičlih dveh minutah uspelo prepričati, naj postane uporabnik tedevet.

Cela zgodba pa je taka…

Pred dobrim mesecem me je na enem od mnogih skupnih kosil Blaž vprašal, če imam na Nokii podporo T9 – kar je pravzaprav pomenilo, ali obstaja v mobilniku slovenski ‘slovarček’, ki je nujni predpogoj za pravilno delovanje T9 – in ali ga uporabljam. Cinično sem mu odvrnil, da slovarček sicer obstaja, ampak da je ne glede na to T9 popolnoma neuporaben. Jaz pišem, izpisujejo pa se neke čudne besede. Pa pravi Blaž: “Pa, a ti sploh štekaš koncept?” Sem rekel, da me niti ne zanima, ker v nobenem primeru ne more biti toliko boljši način vnosa teksta, da bi se bil pripravljen privaditi. No, tu sem se kapitalno zmotil. T9 ne samo, da odlično deluje, ampak je hitrejši in pisca (vsaj v začetku) prisili, da uporablja pravilno slovenščino. Ha!

Zatem sem šel – ponešen na krilih navdušenja – skozi nekaj deset podobnih pogovorov … le, da sem tokrat nastopal v vlogi Blaža. Malo manj poraščen po bradi in malo manj tehnično podkovan kot on, a z vsakim novim konvertitom tudi bolj samozavesten in vedno bolj prepričan, da je sistem res dober.

Kako deluje?

Stvar je preprosta. Ko želiš vpisati besedo, pritisneš vsako tipko (pod katero je črka) samo enkrat. Tudi, če je na drugem ali tretjem mestu … za besedo POLET torej 76538. Pet pritiskov. Na podlagi kombinacije sistem v slovarčku poišče besede, ki ustrezajo zaporedju. Če je ustreznih besed več, se z zvezdico sprehodiš skozi možne opcije in če besede ni v slovarju, jo s tem, da jo črkuješ (uporabiš star način vnosa), avtomatično dodaš v slovar. To je vse. V starem načinu bi za besedo ‘polet’ moral 10-krat pritisniti na tipke (1+3+3+2+1). Namesto pet, torej deset. 100 odstotkov več! In to za eno besedo … Če se komu ljubi, naj izračuna koliko časa in energije lahko prihraniš2, če prijatelju pošlješ sporočilo, da si “spoznal prečudovito ornitologinjo”, na star način ali pa z uporabo T9.

Prav, a kaj je tu tako presenetljivega?

Poleg vnovične potrditve, da so učinkovite rešitve pogosto tudi neverjetno preproste, me je presenetilo spoznanje o sebi. To, da sem bil tako prekleto prepričan v svoje poznavanje tehnologije in uporabniških vmesnikov, da nisem videl prednosti, ki jih nov način uporabe ponuja. V tolažbo – jalovo, pa vendar – mi je le, da v tem sploh nisem osamljen. Vsak, ki sem mu razložil koncept T9 in ga še ne uporablja, je najprej trdil, da je obstoječ način vnosa teksta optimalen. Ali vsaj dovolj dober in da je škoda energije za privajanje na spremembo.

Zdaj pišem sporočila veliko hitreje in z navadnim mobilnikom odgovarjam na e-pošto. Ostali pa sta tudi dve vprašanji, ki mi ne data miru. Zakaj smo ljudje tako hitro zadovoljni že z dovolj dobrim, potem pa – v prepričanju, da veliko bolje tako in tako ne more biti – nismo niti pripravljeni poskusiti nečesa novega? Drugo vprašanje, ki je bolj kočljivo, me sili v iskanje, kaj še je v mojem življenju dovolj dobro, pa ne vidim, da bi lahko bilo veliko bolje.

1 Sistem za pravilno delovanje potrebuje bazo z besedami v jeziku, ki ga avtor besedila uporablja. Brez tega je T9 neuporaben.
2 Še več “prihranka” je na sistemih, ki besede ponujajo vnaprej že po nekaj pritisnjenih tipkah …

» Komentiraj zapis
» Priporoči v branje na sl.reddit.com
» Dodaj med Technorati priljubljene


Info o "Fenomen T9"