“Be afraid. Be very afraid!” — Dovolite mi, da si za uvod sposodim besede, ki so pred dvajsetimi leti v kinodvorane pospremile gledalce legendarne grozljivke Muha. V filmu jih izreče Gena Davis, namenjene pa so znanstveniku, ki mu teleportacija ni uspela tako, kot je načrtoval. Danes so te besede namenjene vsem v oglaševalskem poslu, ki še vedno živijo v zanikanju in se tolažijo, da internetna revolucija njihovega biznisa (še) ni bistveno spremenila. Ravno nasprotno – ohranjanje statusa quo, ni več racionalna odločitev.
Google s storitvami Google TV Ads, Google Audio Ads in Google Print Ads vstopa na področja, kjer so ga redki pričakovali, predvsem pa si ga je malokdo tam želel. Najmanj so lahko tega veseli zakupovalci medijev, medtem ko so lahko oglaševalske agencije kljub vsemu malo bolj mirne. No, predvsem tiste, katerih poslovanje – oziroma vsaj večji del – ne temelji na medijskem zakupu.
Planiranje oglaševalske akcije iz naslonjača, sprotno spremljanje rezultatov in upravljanje z akcijo med trajanjem, prinašajo v tradicionalno oglaševanje tisto, kar nas navdušuje pri spletnem oglaševanju: hitrost, fleksibilnost in merljivost. Najverjetneje pa bo Google zaradi obsega kaj kmalu ponudil tudi zelo konkurenčne pogoje zakupa.
Poudarki
Način izvedbe se za posamezen tip oglaševanja razlikuje v nekaj tehnikalijah. Tiskani oglasi na primer ne tekmujejo za objavo z ostalimi ponudniki (oglaševalci) tako kot na GoogleAds, ampak vašo ponudbo pregleda in odobri ali zavrne tiskani medij sam. Če še nimate časopisnega oglasa1, ga lahko znotraj servisa tudi ustvarite. In ne, niste se zmotili – tako ustvarjeni oglasi izgledajo precej zanič. Tako da je ta “čarovnik” bolj izhod v sili kot nekaj, česar bi se redno posluževali. Pri televizijskih in radijskih oglasih pa vam lahko do oglasa pomaga Ad Creation Marketplace, kjer lahko poiščete in izberete ponudnika, ki vam bo televizijski ali radijski oglas izdelal.
Sistem oglaševanja na TV je trenutno malo pred časom, saj zahteva uporabnike z digitalno televizijo in naprednim ponudnikom (s primernim STB). Zato pa lahko oglaševalcem v poročilih ponudi tudi podatke o tem, koliko gledalcev je videlo oglas do konca, na kateri sekundi so najpogosteje gledalci prenehali z gledanjem oglasa in koliko časa gledalci v povprečju sploh gledajo oglas.
Pri radijskih oglasih pa dodatno navdušuje možnost, s katero lahko preko Googla spremljamo število ljudi, ki je poklicalo na našo telefonsko številko, ki smo jo vključili v radijski oglas. Google zabeleži, kdaj je do klica prišlo, in preusmeri klic na našo “pravo” telefonsko številko. Saj vem … nič revolucionarnega, a spremljanje vseh rezultatov na enem mestu tudi ni od muh. ;-)
Za ostale funkcije pa si poglejte še te tri predstavitve (v angleščini): TV, Audio & Print.
Dobro, kaj pa tolažba?
Storitve so še v povojih – ufff, ste si že oddahnili, mar ne ;-) – in (zaenkrat) na voljo le v ZDA. Tako da lahko, če se bo Google s Slovenijo obiral, kot se z njo obira iTunes, brez zadržka pozabite na ta zapis.
1 Na tem mestu velja omeniti, da gre za zakup oglasnega prostora v časopisih, ne pa tudi v revijah.
Revolucionarnost je v preprostosti in funkcionalnosti nabora storitev. Ponovno se “hvata” po platformnem pristopu, ki si ga opisal že pri mobilnih platformah (http://www.pirc.cc/dnevnik/iphone-le-certificiran-gphone/) in ponovno je izzvano delovanje ne le zakupnikov oglaševalskega prostora, ampak tudi agencij. In sicer posredno, prek taistih zakupnikov, ki bodo zaradi ekonomije obsega nižali marže. Postavlja se mi vprašanje: če se ne vzpostavijo kartelni ali cehovski dogovori, ali bomo zaradi relativno nižje cene produkcije reklam deležni večjih dobičkov medijev in povečanja njihovega dobička/družbene relevantnosti, ali bo medijski prostor še bolj zasmeten z reklamami, četudi učinkovitejšimi?
Zgodovina kaže, da se pozitivni efekti prelijejo na končnega potrošnika res izjemoma. Bom pa vsekakor vesel manj črnogledih komentarjev na Tomaszev zapis :)