Lani poleti sem v zapisu Kako rešiti Facebook? na glas razmišljal, s kakšnim poslovnim modelom bi lahko Facebook začel služiti resen denar. 15. septembra 2009 je FB presegel mejo 300 milijonov uporabnikov in prej kot je načrtoval ustvaril pozitiven denarni tok (ibid.). Zato razmišljajmo naprej. Continue reading
spletni servis
There are 10 posts tagged spletni servis (this is page 1 of 1).
Kako rešiti Facebook?
Največji Facebookov problem je v tem, da (še) nima delujočega poslovnega modela. Ustvarjanje prihodkov s ponujanjem klasičnih spletnih oglasov (bannerjev) ali pa manično zbiranje podatkov o uporabnikih pač ni nekaj, na čemer bi lahko (z)rasel nov Google. V tem trenutku Facebookova strategija bolj spominja na dinozavrski model, ki bolj sodi med medle poslovne poskuse Microsofta na spletu, kot pa na zametke nove ekonomske paradigme. Poglejmo, ali ni problem morda tudi nerešljiv?
Continue reading
Spletna trgovina Mercator
Septembra lani je Mercator prenovil svoj spletni nastop1 in v sklopu te prenove tudi spletno trgovino. Verjamem, da obstajajo tudi objektivni razlogi2, a kljub temu ne morem prezreti, da je nakupovanje v njihovi spletni trgovini nekaj nemogočega. Ta ostra trditev seveda ni objektivno dejstvo, saj se v končni fazi paket z naročenimi stvarmi le znajde na pultu vaše kuhinje, ampak posledica neverjetno slabe uporabniške izkušnje, ki uporabnika spremlja še dolgo po tem, ko je končal z nakupom.
Continue reading
Želite, prosim? – Eno spletno socialno mrežo …
Kratko je trajalo moje veselje nad tem, da so podjetja končno spoznala pomen spletnih mest. Nekatera jih razumejo celo kot investicijo, kar je naravnost navdušujoče. Ampak … ko boste izvedeli, kaj je trenutno najbolj vroča neumnost stvar na tržišču, vam bo takoj jasno, zakaj ne morem govoriti tudi o razumevanju spletne prisotnosti. Trenuten hype je namreč imeti lastno spletno socialno mrežo. In to ne glede na to, kaj bo predstavljala v mozaiku, ki mu pravimo spletna prisotnost neke blagovne znamke.
Svet iz pikslov
Nekako sočasno z ustanovitvijo Profana, torej še v prejšnjem tisočletju, smo se v ekipi navduševali nad virtualnim svetom diskoteke Mobiles Disco, ki so jo naseljevali pikslasti človečki. Predvsem Grega se je popolnoma zaljubil v ta svet in preživel precej časa v naslednji različici, ki je nosila ime Hotelli Kultakala ali po naše Hotel Zlata ribica1. Spodbujeni z zmago Magdalenine pokrajine na SOF-u leta 2000 in obsedeni z – na trenutke bolestno – željo po lastnem piksel svetu, smo začeli graditi AdTown.
Google napada tradicionalne medije
“Be afraid. Be very afraid!” — Dovolite mi, da si za uvod sposodim besede, ki so pred dvajsetimi leti v kinodvorane pospremile gledalce legendarne grozljivke Muha. V filmu jih izreče Gena Davis, namenjene pa so znanstveniku, ki mu teleportacija ni uspela tako, kot je načrtoval. Danes so te besede namenjene vsem v oglaševalskem poslu, ki še vedno živijo v zanikanju in se tolažijo, da internetna revolucija njihovega biznisa (še) ni bistveno spremenila. Ravno nasprotno – ohranjanje statusa quo, ni več racionalna odločitev.
iPhone le certificiran Gphone
Apple ve, da se poslovni uspeh skriva v mojstrskem uglaševanju izdelkov z vidika uporabniške izkušnje. Verjamejo namreč, da izdelki, ki odlično služijo svojemu namenu in jih je preprosto uporabljati, zmagujejo v bitki za srca uporabnikov. Vse lepo in prav. Obstaja pa tudi neko drugo podjetje, ki se je v svoji veliko krajši zgodovini naučilo pomembnejšo lekcijo. Bolj bistveno od ponujanja lastne ideje, kako naj stvar deluje, je ponuditi uporabnikom platformo. Uporabniki pa naj se sami odločajo, kako jo bodo uporabljali.
Kontekst je izjemno pomemben
Na Youtubeu sem opazil novoletno funkcionalnost Video Holiday Cards. Na prvi pogled prikupna rešitev, ki pa pade na zelo pomembnem izpitu: ne upošteva konteksta. Youtube nam namreč ob vsakem(!) videu ponudi, da ga lahko pošljemo kot novoletno čestitko. Zaradi tega se lahko znajdemo v zelo groteskni situaciji. Za vsako rešitev, ki jo ponudimo uporabnikom, moramo(!) preveriti, kako funkcionira v različnih scenarijih. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da si naredimo več škode kot koristi.
PS. Motiv je izbran slučajno, ko sem nanj naletel ob prebiranju novic o včerajšnjem vnovičnem masakru.
Skozi usta drugega
Ko se vam zazdi, da nečesa preprosto ne boste mogli bolje ubesediti, kot so to pred vami že storili Rutger Hauer v Blade Runnerju, Johnny Depp v Fear and Loathing in Las Vegas ali John Torturro v Velikem Lebowskem, se lahko zatečete na KillerClips.
Ali kot pravi Dana Carvey v Waynovem svetu: “It’s almost too easy.” ;-)
Izziv #1: Namizno spletno mesto
Zaradi uresničevanja nove paradigme pod nenavadnim imenom Web 2.0, smo priča dvema zanimivima pojavoma:
- število uporabnikov se vedno bolj koncentrira na storitvenih spletnih mestih [web service; spletnih servisih], obisk predstavitvenih pa se zmanjšuje;
- posamezni razvijalci spletnih mest so začeli – vzpodbujeni s finančnimi posledicami dejstva iz prve alinee – spoznavati, da je treba fokus pri razvoju tovrstnih servisov preusmeriti tako, da bodo ti v večji meri izkoriščali moč računalnikov, ki stojijo ob naših pisalnih mizah.
O prvi alinei se bo v diplomi, ki jo pravkar pripravlja, predvidoma razpisal Mitja in to tezo verjetno bistveno bolj natančno utemeljil, sam pa bi se rad malo ustavil ob drugi, saj izvablja kar nekaj zanimivih vprašanj.