Največji Facebookov problem je v tem, da (še) nima delujočega poslovnega modela. Ustvarjanje prihodkov s ponujanjem klasičnih spletnih oglasov (bannerjev) ali pa manično zbiranje podatkov o uporabnikih pač ni nekaj, na čemer bi lahko (z)rasel nov Google. V tem trenutku Facebookova strategija bolj spominja na dinozavrski model, ki bolj sodi med medle poslovne poskuse Microsofta na spletu, kot pa na zametke nove ekonomske paradigme. Poglejmo, ali ni problem morda tudi nerešljiv?
Za tiste, ki morda še ne veste, kaj je Facebook, sta tukaj enciklopedična in pa … no … malo bolj sproščena video predstavitev. :-)
Finance
Preden se lotimo seciranja problema, poglejmo najprej številke. Facebook je imel lani 150 milijonov dolarjev prihodkov, letos pa jih načrtujejo nekje med 300 in 350, kar pomeni približno stoodstotno rast. Precej, mar ne. A le na prvi pogled … vzemimo za primerjavo Google. Ta je imel leta 2001 za 86 milijonov prihodkov, naslednje leto pa že 440 milijonov, kar je bila štirikrat višja rast kot jo napovedujejo Facebooku za letošnje leto. Poleg tega bo Facebook po ocenah ustvaril 50 milijonov prihodkov iz poslovanja dobička (še bolj natančno EBIDTA), 200 milijonov pa namerava imeti izdatkov za investicije (CapEx). Kar preprosto pomeni, da bodo s svojim poslovanjem ustvarili 150 milijonski minus.2
Saj vem, da številke niso vedno najboljši napovedovalec prihodnjega uspeha nekega podjetja, so pa zagotovo pomemben indikator trenutnega stanja. Zakaj torej Facebook hodi po precej drugačni poti od Googla? Morda se odgovor skriva v uvodu tega zapisa. Facebook namreč služi trenutno predvsem z običajnim oglaševanjem in dokapitalizacijami (lani samo Microsoft 240 milijončkov), nima pa rešitve à la Googleov Adwords, s katero bi resneje premešal karte na trgu.
Interes = ključna beseda = ?
Z oglaševanjem je mogoče služiti bajne vsote le, če poznamo interes kupca in mu lahko ponudimo blago/storitev našega naročnika. Izjemnost Googleovega modela je ravno v tej preprostosti. Ne zanima jih, ali sedim pred ekranom jaz, moj oče ali moja hči. Kot ciljne skupine imamo popolnoma različne lastnosti: starost, spol, prihodki, izobrazba … a imamo v trenutku, ko iščemo otroško kolo, kljub temu vsi trije enak interes.
In kako najlažje dobiš od človeka informacijo, kaj ga trenutno zanima? Tako, da ta v neko – lahko tudi popolnoma obskurno – polje vpiše ključno besedo ali dve in klikne najdi. Morda tudi zato tem besedam pravijo “ključne”. Še več, v spletnem iskalniku nikoli ne gre za nek splošen interes posameznika, ampak za interes posameznika v točno tistem trenutku. Ne gre torej za podatek, kaj me zanima v življenju (česar so polni Facebookovi profili), ampak za podatek, kaj me trenutno “muči” in zato motivira.
Kako lahko torej Facebook najde način za prodajanje učinkovitega oglaševanja?
Edini interes, ki ga lahko Facebook detektira precej bolj natančno kot Google in bi ga moral bolje izkoristiti, je, katera oseba trenutno zanima našega uporabnika. Ako bi Facebooku uspelo ta interes izkoristiti za to, da bi uporabniku v tistem trenutku ponudil produkt ali storitev, bi pri oglaševalcih zagotovo vzbudil pozornost.
Princip pa je skrajno preprost. Facebook naj vzpostavi tak sistem, da bodo lahko na eni strani uporabniki vnašali podatke o izkušnjah s produkti ali storitvami, na drugi pa sistem, ki bo tem izkušnjam na čim manj moteč in čim bolj intuitiven način pripel oglase.
Poglejmo primer. Po prijavi v Facebook se mi na seznamu dogodkov med drugim izpiše, da je Peter kupil novi iPhone 3G. Podatek pritegne mojo pozornost zato, ker menim, da se Peter spozna na mobilnike, sam pa se ravno odločam o nakupu novega. Ob kliku na podrobnosti lahko izvem, ali je zadovoljen z nakupom ali ne, poleg “recenzije” pa se mi prikaže oglas za nakup tega mobilnika v spletni trgovini. Oglasno sporočilo dobi dodaten motivacijski moment, saj vedno nastopa skupaj z mnenjem oziroma priporočilom osebe, ki jo uporabnik pozna. Garantiram, da bi bil oglas v takem kontekstu še bolj učinkovit kot je sedaj, ko nastopa med rezultati iskanja.
Zdaj je treba samo še motivirati uporabnike, da bi podatke o svojih izkušnjah (nakupih) vnašali v sistem. Morda že s tem, da se uporabnikom ponudi del zaslužka glede na klike ali realizirane nakupe. Glede na izkušnje pa se mi zdi, da potrebe po izražanju navdušenja nad dobrim “nakupom” ni treba pretirano vzpodbujati.
Kaj še bi lahko Facebook storil drugače kot Google?
Google večino svojih prihodkov ustvarja v trenutku, ko uporabnik zapusti njihovo spletno mesto – klikne na oglas. Facebook bi lahko poslovni model zastavil še malo drugače in ustvarjal prihodke dokler bodo uporabniki ostajali na njem. No, a to je povsem nova zgodba…
1 Vir finančnih podatkov za Google in Facebook.
2 Medtem pa je imel Google leta 2002 pri že omenjenih 440 milijonih prihodkov 200 milijonov presežka.
Dve pripombi:
Najprej mi niso čisto jasne tvoje cifre o finančnem poslovanju. Najprej govoriš o 300-350 mio $ prihodkov letos potem omeniš 50 mio $ prihodkov iz poslovanja (letos?) in 200 mio izdatkov iz česar sklepaš na 150 mio izgube (spet a to je letos?) Kam se je pa izgubilo tistih 300-350 mio?
Kot drugo pa, uspešnost firme se ponavadi ravno ne meri proti najboljšemu v panogi, sploh pa ne proti nekomu, ki je čisto izven vseh okvirjev… Uspešnost ponavi merimo proti planu podjetja ter morda proti povprečju panoge… Kot si že sam napisal, 100% rast prihodkov je vsekakor zelo uspešno, po mojem so s tem zadovoljni tudi sami in investitorji…
Btw. previsoka oz. prehitra rast je tudi že uničila kako podjetje…
Mihi, (a) gre za načrtovanih 300-350 mio vseh prihodkov v 2008, od tega “samo” 50 mio iz poslovanja in (b) zato sem tudi napisal, da “številke niso vedno najboljši napovedovalec prihodnjega uspeha nekega podjetja […]”.
Z Googlom pa sem jih primerjal zato, ker že nekaj časa poslušam primerjave, kako gre Facebook po njegovih stopinjah in je samo še vprašanje časa, kdaj bo točka preloma. Zaenkrat se mi zdi, da je za to točko preloma prej prepad kot pa nova vzpetina.
Sem pa malo dopolnil zapis, da bodo informacije v finančnem delu bolj natančne – se mi je zdelo, da bom s pretiranim poenostavljanjem šel predaleč. Thnx.