Slovenija – naslednja različica

Naslednji korak v razvoju koncepta dvanula se bo zgodil, ko bodo del te naše prenovljene skupnosti postali tudi majhni neumni aparati vseh vrst. Družbeni fenomen, ki ga poznamo pod terminom dvanula, se namreč žal še vedno napaja pretežno “le” z vsebino, ki jo ustvarijo posamezniki. Drugi razlog, zakaj narediti korak naprej, pa je dejstvo, da je postalo izkoriščanje informacij, ki nastajajo v ustvarjalnem procesu posameznikov, precej rutinsko delo. Posledica tega je gneča na tem področju: vedno več je dvanula spletnih mest in vedno več je samooklicanih strokovnjakov za ta fenomen.

Ljudje in tehnologija, skupaj

Izkoriščanje izključno (oziroma pretežno) informacij, ki so generirane s strani ljudi, je premalo za nadaljnji razvoj. Upravljanje z vsebinami (human generated content) se mora združiti z upravljanjem s podatki (computer generated content) in ponuditi skozi nove storitve uporabnikom celovit kontekst.

Za informacijo o tem, kakšen je promet na cesti in ali je nekje zastoj, nam ni treba čakati, da se bo eden od udeležencev v prometu odločil to informacijo sporočiti AMZS. Že danes informacije o gostoti prometa beleži tehnologija samodejno. Podobnih sistemov za avtomatično zajemanje podatkov je že danes ogromno in vedno več jih bo. A kaj, ko informacije ostajajo ali neizkoriščene ali pa so na voljo omejenemu krogu ljudi.

Prepričan sem, da se bo v prihodnje konkurenčna prednost podjetij (in države) gradila z vzpostavljanjem okolja, v katerem bo skupnost začela izkoriščati tudi informacije, ki jih ljudje ne moremo vnesti (ker jih na primer s človeškimi čutili ne moremo zaznati) ali jih ne zmoremo vnašati (prehitro spreminjanje ali pa prevelike količine podatkov) v sistem.

Nov kamenček v razvojni strategiji Slovenije

Predlagam torej, naj Slovenija kot del v svoje razvojne strategije vzpostavi okolje, v katerem bo javno (na internetu) in v standardizirani obliki (XML ali kaj podobnega) dostopnih čim več podatkov1, ki so na voljo institucijam.

Za uresničitev tega moramo:

  1. zakonsko določiti, da morajo vse organizacije, ki so neposredni ali posredni proračunski porabniki … ja, tudi podjetja, ki bodo dobila posel na podlagi razpisov … podatke, ki jih zbirajo v sklopu naročenih projektov, ponuditi javno in v standardizirani obliki;
  2. vzpostavi imenik podatkovnih zbirk - spletno mesto, kjer bodo zbrani podatki o tem: katere zbirke so na voljo, kako je mogoče dostopati do teh podatkov, v kakšni obliki so podatki in kaj pomenijo.
  3. Omogočiti ostalim zainteresiranim organizacijam in posameznikom, da v imenik vpišejo svojo zbirko in tako podatke ponudijo drugim.

Koliko novih (naprednih, spletnih, dvanula … poljubno vstavi) storitev, ki bodo služile uporabnikom, lahko razvijemo v takem okolju in kakšen ustvarjalni potencial ob vseh teh inovacijah se lahko sprosti, si ne znam predstavljati. A bolj bistveno je, da bomo na ta način v Sloveniji široko odprli prostor za:

  • nastanek novih podjetij, ki bodo temeljila na informacijsko-komunikacijski tehnologiji;
  • razvoj novih storitev, ki bodo koristile prebivalcem;
  • tuje investicije predvsem na področju (visokih) tehnologij, ki bodo prihajale s podjetji, ki bodo Slovenijo uporabljala za testno okolje pri razvoju novih rešitev.

Stvari torej, o katerih se zadnje čase precej govori, mar ne?!

1 Izjema so osebni podatki ali podatki, ki jih je mogoče neposredno povezati s konkretnimi osebami.

» Komentiraj zapis
» Priporoči v branje na sl.reddit.com
» Dodaj med Technorati priljubljene


Info o "Slovenija – naslednja različica"