in Posel

Samo učinki štejejo

Odkar smo se preselili h kajakaški progi v Tacen, začenjam delavnike z vožnjo po neasfaltiranih stranpoteh. A kljub temu vsak dan – tako kot cela četica drugih mučenikov – z veseljem zavijem na precej luknjasto pot, ki me bo v “pičlih” desetih minutah pripeljala do Celovške ceste … točno tja, kjer bi morala konec leta skozi hrib steči nova avtocesta. Alternativa je namreč bistveno slabša.

Od šestih zjutraj naprej namreč se od mostu čez Savo do vrha klanca vije pločevinasta kača. Če se vključiš vanjo, boš do Celovške potreboval slabo uro. No, a ta zapis ni namenjen analizi prometa v Ljubljani. Iz dolgega uvoda se da izluščiti dve stvari. Prva je ta, da imam zjutraj – ko je glava še spočita – precej časa za razmišljanje. Druga pa je odgovor na vprašanje, zakaj se vsi tisti avtomobili, ki so kljub vsemu še vedno namenjeni predvsem vožnji po asfaltiranih poteh, vsako jutro navdušeno zaganjajo med njive?

Učinek pred vsem oziroma predvsem učinek

Odgovor na postavljeno vprašanje je, zato ker to daje rezultate. Sam sem sicer bolj zagovornik celovito urejenih rešitev, a hkrati vem, da se bom pred dilemo lepo ali učinkovito, največkrat odločil za učinkovito1. Na spletu pa to velja še veliko bolj kot drugje. Na spletu me ne moti – vsaj ne preveč – slabo oblikovanje, čudaška uporabniška izkušnja ali zmeden postopek, samo da so rezultati. Da pri tem nisem osamljen, pritrjujejo številni spletni servisi v beta različici. Marsikatero med njimi, kljub napakam, daje tudi odlične poslovne rezultate.

Vsi grdo oblikovani servisi, ki dajejo učinke, so podobni makadamski cesti, ki me vsako jutro vsaj petkrat hitreje kot lepo asfaltirana Tacenska pripelje do Celovške. Uporabniki bodo namreč samo enkrat – razen, če res(!) ni alternative – stali v zastoju na lepem asfaltu. Naslednjič bodo raje zavili na makadam. Zato je veliko bolj pomembno ponuditi odlično storitev kot začeti s popolnim spletnim mestom, za katerim se skriva slaba storitev. Ko se bo vedno več uporabnikov vozilo po vaši cesti, boste morali samo še zakrpati luknje ali celo položiti asfalt. Pri tem vam bodo zagotovo pripravljeni pomagati tudi uporabniki.

1 Seveda so tudi izjeme. Največkrat ta princip prekršim, ko kupujem stvari za stanovanje. Pod blagodejnim vplivom Tininega čuta za estetiko (ja, oblikovalka je) se občasno spremenijo tudi prioritete.

Leave a Reply for KhoNS Cancel Reply

Let's talk

Comment

  1. Zanimivo vzporednico si našel … Enega od prvakov slovenske spletne direktne prodaje (R. H.) sem na kavi enkrat vprašal “Zakaj za vraga so vsi vaši sajti tako .. hm GRDI?”

    Pa je rekel, da so testirali po dolgem in počez. In da če se greš prodajo deluje GRDO. … Ampak, zdi se mi, da je to vendarle izgovor slabih web dizajnerjev. Amazon definitivno izgleda kot avtocesta. Pa tudi Mimovrste ni ravno makedamska pot …

    Je pa vsekakor treba pri nastajanju učinkovitega spletnega dizajna dizajnerju običajno pošteno stopit na prste … Fakin’ šminkerji!

  2. Ej, ej, ej, Mitja. Ustavi konje. Jaz se raje vozim po asfaltirani cesti in obožujem dobro izvedena in oblikovana spletna mesta. Tako da ne delim tvoje potrebe po nasilnem obračunavanju z oblikovalci. :-) Bistvo je v tem, da lahko spletna mesta, ki dajejo rezultate, uspejo kljub temu, da so podpovprečna v drugih ozirih, ne pa v tem, da je bolje, da so grda in zmedena. Karkoli več od tega je že nestrpnost in lahko vodi do čudaških rezultatov v maniri Nielsenovega http://www.useit.com. Bljak.

  3. Mogoče majčkeno off-your-post ampak vse kar sem hotel povedati je, da imamo samooklicani web guruji včasih preveliko željo ugoditi svojim spletnolepotnim idealom … vedno pa se premalo stestira feedbacke ciljnih uporabnikov. Grdo za tvoj ali moj spletni ideal sploh ni nujno grdo za userja. In nikakor ni nujno, da je grdo=zmedeno.

    Pa se vrnimo na cesto :D … Če Nielsen po naselju vozi nerodnih 30 na uro, bi šel dizajner rad hitrih 100 na uro, je verjetno okej, da uporabnike zapeljemo nekje vmes. Nielsen je bizaren fašist, ampak dejstvo je, da je vsakršna usability zahteva pri številnih (ne vseh!!) dizajnerjih pogosto sprejeta kot kratenje umetniške svobode.

  4. kdaj ste se pa preselil? morm pridt v inspekcijo en dan :)

    kar se tice kolon … vedno, ko vidim kolono, pomislim na princip arhiviranja podatkov … ce imas AAAABB, lahko to spravis na 4A2B in si pridobil 2 mesti … enako je pri avtomobilih … 1 avto, 1 clovek, ce bi se spravilo 5 ljudi v 1 avto, bi bilo petino manj avvtomobilov na cesti, kar bi posledicno pripeljalo do manj kolon, guzve, zastojev … ampak kaj ko mora vsakdo imeti svojega …

  5. Kot predstavnik “fakin’ sminkerjev” bi rad predvsem poudaril, da ima vecina slovenske web stroke napacno dojemanje pozicije spletnega oblikovalca – to pa predvsem zaradi:
    1) zapoznelega razvoja stroke na nasih tleh, ki kljubuje pocasnemu napredku in znanju kadra (nizke samokriticnosti, narcisoidnosti, in pomanjkanja ambicioznosti niti ne bom omenjal..)
    2) nimamo nobene akademske ustanove, ki bi ljudi znala kaj pametnega nauciti o doticni stroki, saj zaradi tocke 3 nimamo ljudi, ki bi posedovali znanje in ki bi se zavzeti za stalisca za izboljsanje te problematike oz. tiste ki smo imeli so davno pobrali sila in kopita
    3) dejstva da vecina slovenskih web designerjev formalno izhaja iz industrijskega ali graficnega designa (se zlasti slednjega) na ALU in imajo predvsem zaradi 1. tocke premalo znanja s podrocja spletnih IT, IA in usabilitya, da bi znali se kaj drugega poceti z medijem, kot pa ga risati..

    Tako pri nas delovni proces zgleda tako, da oblikovalci dobijo (slabe) wireframe od ljudi, ki so slabo podkovani s stalisca tehnologij (posledicno slabo razumejo omejitve in prednosti, zaradi cesar so posledicno nekreativni z izkoriscanjem medija in dajejo od sebe prezvecene in starokopitne koncepte), graficnega oblikovanja (posledicno ne razumejo graficnih konceptov in vizualne plasti UI in do onemoglosti zalijo intelekt ljudi okrog sebe z manifestiranjem nielsonovih nebuloz in se sklicujejo na usability, kot bi imeli userji l. 07 enako znanje o uporabi spleta kot so ga imeli l. 95) in v vecini primerov nic kaj spretni niti ko imajo opravka z informacijsko arhitekturo. Tako delo teh oblikovalcev predstavlja postavitev elementov z mreznih nacrtov na canvas svojih orodjih (ki btw se vedno niso spodobna dojemati logike weba in nam delo olajsati pri receh, ki so pomembne), jim dolociti dimenzije, jih pobarvati, kupiti cenene stock fotke in potem celoten “miselni proces” zagovarjati vsaki tajnici, ki se cuti kompetentno podati svoje 2 centa k projektu, ki bo predstavljal njihov posel.

    Vsekakor zajec tici v grmu zelo zlorabljanega izraza, userexperience, ki ga ti ljudje sooblikujejo in ki zaradi pomanjkanja znanj (tako sirine, kot globine) z vseh plasti ki so potrebne za dober UX in zaradi pomanjkanja sposobnosti dobrega skupinskega dela, ki je najveckrat poln ega, proizvaja slabe rezultate..

    Zato pa imamo pogrupirano sceno polno napuha in narcisoidnosti in zavisti, slabo organiziranih podjetij, hordo diletancev in samooklicanih spletnih povzpetnikov in gurujev, ki lomastijo naokoli in prodajajo meglo..
    Na drugi strani pa je se vecja horda narocnikov, nad katerimi se vsi pritozujejo/mo, da ne razumejo pomena in moci spleta, da ne razumejo nasih konceptov in idej in predvsem, da so se vedno pripravljeni placevati VELIKO VEC denarja za oglasevanje v klasicnih medijih, ter bore malo placevati za zgoraj omenjeno meglo in slabe rezultate, ter posledicno vlagati v svojo prisotnost na spletu, napredne in gverilske nacine oglasevanja na spletu, kaj sele (delno) migracijo in elektronsko poslovanje = razvoj spletnih aplikacij..

  6. Natan, zelo dobro si povzel težave, ki pestijo spletne ustvarjalce pri nas. Jaz bi se rad navezal le na zadnji odstavek, ki je še najbolj povezan z mojim zapisom. Ostalo je bolj odgovor Mitji, mar ne? :-)

    Naročniki, ki so – kot praviš – pripravljeni “bore malo plačevati za zgoraj omenjeno meglo in slabe rezultate”, so posledica prenizkega zavedanja spletni ustvarjalcev, da je splet predvsem orodje za doseganje ciljev. Če ni rezultatov, potem postane splet razlog za slabo voljo, slednja pa potem botruje odločitvam naročnikov, nad katerimi smo vsi razočarani. Moram pa na tem mestu poudariti, da nisem ozko kvantitativno usmerjen, ko govorim o učinkih. Enako legitimno kot si postavimo za cilj povečanje prodaje, si lahko za cilj postavimo estetske užitke obiskovalca ali kaj podobnega, manj merljivega. Kleč je pač v tem, da je mogoče to naše orodje uporabiti ali kot klešče ali kot kladivo. Težava se pojavi šele, ko želimo s kladivom izruvati žebelj ali pa ga s klešči zabiti. Nič prej.

    Oho, pa Seth je ravno danes napisal nekaj, kar paše v to debato. Z vsem, kar je napisal, se sicer ne strinjam, zato samo tole: “Designing a page that can’t work is silly, and changing the design every time you change the way the page works can be time consuming and expensive.”

    @david: Zdaj bo že skoraj leto. In ja, se strinjam, da je življenje veliko bolj komplicirano kot algoritem … :-D

  7. Se strinjam s tvojo “tislarsko metaforo”.. Zal je res tako, da pri nas “doseganje klientovih ciljev” s spletom, kot orodjem, predstavlja trgovanje s CMSji, s katerimi lahko narocnikom navidezno upravicujejo svoje cene. Seveda spletna prisotnost z mini in srednjim korporativnim spletnim mestom, ne predstavlja nikakrsnega koraka k doseganju nekih kvalitativnih ciljev, kot je npr. povecana prodaja, ce primerjam s klasicnim oglasevanjem ampak je zgolj nujen korak za konkurencnost in prisotnost na trgu – o tem koliko posla se bo ustvarilo pa je odvisno od mnogih faktorjev, ki jih vecina (spletnih) raziskav gladko ignorira.

    Zadnje case smo sicer lahko prica nekim korakom naprej, ko se nasi razvijalci na vse pretege trudijo ustvarjati spletne skupnosti za katerimi stojijo brandi in se slepat na ta zapozneli 2.0 hype pri nas, a je zal vse skupaj se prevec zeleno in prevec plitko konceptualizirano, da bi reci imele kakrsnokoli vecjo vrednost ali vpliv, kot nek majhen in kratek domet navdusenja.. Ruvanje zeblja s kladivom je nazorna prispodob za to, ja..

    Tako se posledicno tudi strinjam s Sethovo izjavo – ne vem kako se ne bi :)..

  8. Ne morem se strinjat s tabo, Khons. Ne morem se strinjat s tabo, ko praviš, da si predstavnik “fakin’ šminkerjev”. Preveč je modrosti v vsaki od zgoraj napisanih vrstic!

    Nisem vrgel vseh dizajnerjev v isti koš. Poznam par odličnih alujevcev, ki so začeli na webu s print logiko. Po kakem letu sodelovanja in učenja … pa se je odprlo in so postali superski in šli v zelo pravo smer.

    Strinjam se. Pozicija spletnega oblikovalca je ravno tam, kjer jo opredeljuješ. Predvsem zelo prepletena z ostalo ekipo in multidisciplinarna.

    Vsekakor pa trdim, da še tako ekspertno mnenje guruja IA, oblikovanja ali uzereksperiensa, ne prekaša raziskave uporabnika. Resnega opazovanja ciljnih uporabnikov pa skorajda ni … Večinoma se stvari dela na podlagi mnenja advanced userjev …