Danes so na tiskovni konferenci predstavili spletno mesto Ustanove za Pediatrično kliniko, na katero sem kot član kolektiva, ki je zagrešil zadevo, res ponosen. Spletno mesto namreč angažira vse tri tipe obiskovalcev, ki lahko kaj prispevajo: donatorje (ki dajo denar), založnike spletnih mest (ki dajo obiskovalce) in tudi malega človeka (ki lahko prispeva svoj evro).
2006
Umaknite Piramido s sporeda!
Včerajšnja oddaja Piramida je kriva za tole protestno pismo, ki sem ga poslal na RTV Slovenija.
Virusni marketing
Prijatelj, ki letos pomaga organizirati SOF, me je vprašal, kakšno je moje mnenje o virusnem marketingu in ali se v Sloveniji kdo s tem ukvarja. In baje se precej agencij res ukvarja z iskanjem recepta za dober virusni marketing. A kaj, ko je odgovor neverjetno preprost. Edini in najboljši recept za učinkovit virusni marketing je dober produkt ozirma storitev. Vse ostalo pride samo od sebe…
Kaj je z mojo identiteto?
Zapis je pravzaprav nadaljevanje debate o manipuliranju z identitetami blogerjev, v katero sem se zapeletel z Gregorjem na Jazu. Problem, ki izhaja iz pomanjkanja mehanizma za ugotavljanje, ali se za avtorjem nekega bloga (ali spletnega mesta nasploh) skriva kdo drug, je postal očiten ob aferi MM na Blogosu, ko se je izkazalo, da Marka Miliča pri pisanju ‘nadomešča’ nekdo drug.
Izziv #2: Datoteka = spomin / 1. del
Cilj vzpostavitve semantičnega spleta (torej različice 3.0) je vzpostavitev okolja, v katerem bodo informacije strojem ne samo dostopne ampak tudi ‘razumljive’. Izziv, o katerem bo tekla beseda, pa je, kako narediti informacije ljudem ne samo razumljive, ampak tudi dostopne na bolj intuitiven (domač) način. Bolj preprosto povedano, kako spremeniti zastarel način upravljanja z datotekami tako, da bo čim bolj podoben upravljanju s spomini.
Internet leta 2020
Pred tremi dnevi je PEW/Internet objavil rezultate raziskave o prihodnosti interneta. Med 742 sodelujočimi v raziskavi so se pojavila tudi imena znanih teoretikov, aktivistov in komentatorjev (Geert Lovink, Seth Finkelstein, Douglas Ruskoff, Howard Rheingold …). Na splošno med sodelujočimi v raziskavi obstaja konsenz, da bo internet v naslednjih 15 letih še vedno bistveno prispeval k zmanjševanju razlik med posamezniki in izboljševanju družbe.
Web 2.0 je mrtev, naj živi Web 3.0
Web 2.0 ni ravno mrtev, ampak že ima naslednika, saj – medtem ko se nekateri “šele” navdušujejo nad konceptom Web 2.0 – drugi že živijo naslednjo različico. MediaWiki s svojim OntoWorld odpira novo poglavje v razvoju semantično urejenega spleta, torej tretje generacije.
Počivaj v miru, Andrej Pinter
V sredo me je – na dopustu v tujini – presunila novica, da si je Andrej v torek popoldan vzel življenje. Continue reading
Izziv #1: Namizno spletno mesto
Zaradi uresničevanja nove paradigme pod nenavadnim imenom Web 2.0, smo priča dvema zanimivima pojavoma:
- število uporabnikov se vedno bolj koncentrira na storitvenih spletnih mestih [web service; spletnih servisih], obisk predstavitvenih pa se zmanjšuje;
- posamezni razvijalci spletnih mest so začeli – vzpodbujeni s finančnimi posledicami dejstva iz prve alinee – spoznavati, da je treba fokus pri razvoju tovrstnih servisov preusmeriti tako, da bodo ti v večji meri izkoriščali moč računalnikov, ki stojijo ob naših pisalnih mizah.
O prvi alinei se bo v diplomi, ki jo pravkar pripravlja, predvidoma razpisal Mitja in to tezo verjetno bistveno bolj natančno utemeljil, sam pa bi se rad malo ustavil ob drugi, saj izvablja kar nekaj zanimivih vprašanj.
Najzmogljivejši laptop je črna luknja?!
Tako vsaj trdi Seth Lloyd v članku Ultimate Physical Limits to Computation, ki ga je – sicer zdaj že kar davnega leta 2000 – spisal za revijo Nature, jaz pa sem nanj naletel med dopustniškim čtivom. Do tega, da je črna luknja najzmoglivejši računalnik, je prišel na podlagi treh fizikalnih konstant: hitrosti svetlobe, Planckove in gravitacijske konstante.
Umetna ‘inteligenca’
Jaron Lanier je v knjigi The New Humanists objavil esej z naslovom One Half of a Manifesto, v katerem je resno skritiziral Raya Kurzweila, ki trdi, da bomo ob trenutnem eksponencialnem razvoju tehnologije še pred začetkom druge polovice stoletja priča nastanku take umetne inteligence, ki bo primerljiva s človeško.
We Feel (Really) Fine
Jonathan Harris in Sepandar Kamvar sta avtorja, katerih delo me je precej navdušilo. Med njunimi projekti še posebej izstopa projekt We Feel Fine, ki je bil izveden s Processingom.
We Feel Fine od avgusta 2005 zbira po blogih informacije o emocionalnem stanju piscev. Pri projektu navdušujeta tako ideja kot izvedba: uporabniški vmesnik in način prikaza informacij sta izredno domišljena.
Obljuba dela dolg
Blagovna znamka je pravzaprav povzetek vsega, kar podjetje obljublja, da bo storilo za svojega kupca. Odnos med kupcem in podjetjem se je zato vedno sukal najprej okoli tega, kaj je blagovna znamka obljubila kupcu, takoj za tem pa, kako jo je uresničila. Manjši je bil razkorak med obema, bolj zveste kupce je ustvarjala interakcija med njima.
Untitled / Brez naslova
Vsak spletni projekt, ko se začne udejanjati, nosi naslov “Untitled”. Mislim, da je ta trenutek, ko projekt preide iz idejne, načrtovalske faze v izvedbeno, enako navdušujoč kot trenutek, ko zadeva zaživi. Naj se torej moja spletna avantura – vsaj na simbolni ravni – obdrži nekaj časa na tem prehodu.