Zadnja večerja pri šestih milijardah pik

Leonardova Zadnja večerja dimenzij 172.181 krat 93.611 pik. Torej fotografija z nekaj malo več kot 16 giga piksli. Za boljšo predstavo si poglejmo, kaj to pomeni v bolj profanem jeziku:

  • če bi jo želeli prikazati na ekranu (berite: ekranih) v celoti, bi jih potrebovali kar 135 (pri resoluciji 1280×1024);
  • če bi jo želeli shraniti na svojem trdem disku, bi ji morali odmeriti zajetnih 96 GB, torej toliko kot bi potrebovali za več kot 20 filmov v DVD ali preko 130 filmčkov v DivX formatu;
  • če bi jo želeli natisniti s 300 dpi pa bi potrebovali kar dva lista formata A0 – torej več kot kvadratni meter površine.

Fascinantno! Sploh na ekstremnih povečavah, ko so vidne še tako majhne podrobnosti.
Tisti, ki boste brali Dana Browna (še enkrat), si spletno mesto obvezno shranite med priljubljene. ;-)
Za ostale še nekaj tehničnih podrobnosti ali pa nekaj njihovih drugih projektov.

PS. Tadej, hvala za informacijo.

Kontekst je izjemno pomemben

Na Youtubeu sem opazil novoletno funkcionalnost Video Holiday Cards. Na prvi pogled prikupna rešitev, ki pa pade na zelo pomembnem izpitu: ne upošteva konteksta. Youtube nam namreč ob vsakem(!) videu ponudi, da ga lahko pošljemo kot novoletno čestitko. Zaradi tega se lahko znajdemo v zelo groteskni situaciji. Za vsako rešitev, ki jo ponudimo uporabnikom, moramo(!) preveriti, kako funkcionira v različnih scenarijih. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da si naredimo več škode kot koristi.

PS. Motiv je izbran slučajno, ko sem nanj naletel ob prebiranju novic o včerajšnjem vnovičnem masakru.

Nova ekonomija

Digitalizacija in internet sta spremenila osnovni koncept poslovanja, s katerim se je zmagovalo vse do konca preteklega tisočletja. Ideja, kako s čim nižjimi stroški narediti čim več povprečnih stvari za povprečnega kupca, je umrla v trenutku, ko je poslu zavladal koncept dolgega repa. Torej, kako s čim nižjimi stroški zapolniti še tako majhno nišo. Pa tudi iskanje kupcev za svojo ponudbo post festum, ne daje več pričakovanih rezultatov.
Continue reading

Neželena e-pošta, a po standardu

Predvčerajšnjim so lansirali zanimiv projekt Email Standards. Vsi, ki ste kadarkoli imeli opravka s pripravo in pošiljanjem direktne e-pošte, verjetno veste, kako težko je pripraviti predlogo oziroma sporočilo v HTML-ju, ki bo v različnih aplikacijah za elektronsko pošto izgledalo vsaj približno enako. Iniciativa je dobrodošla še posebej zato, ker se standardov najbolj otepajo ravno tisti odjemalci, ki jih uporablja največ uporabnikov.
Continue reading

Sedemnajsti SOF

Tekmovanje na 17. SOF-u bo precej drugačno kot doslej. Zaradi bistvenih sprememb tekmovalnega programa, ki smo jih v Svetu tekmovalnega programa1 pripravljali celo leto, že zdaj nestrpno čakam preverjanje, kaj smo naredili prav in kje smo kiksnili. Preuredili smo kategorije, spremenili način nagrajevanja in podeljevanja nagrad, tekmovanju pa izborili pomembno mesto v programu, saj bodo letos kar tri večerne podelitve.

Continue reading

Kaj bereš? Kindle.

Jeff Bezos želi biti po trinajstih letih ponovno v samem središču kulturne(?) revolucije. Zato je njegov Amazon.com ravnokar lansiral Kindle, elektronsko knjigo. Z resolucijo 600×800 in 167 pikami na inč, naj bi – pravim, naj bi – ponujena tehnološka rešitev, blagodejno vplivala na sposobnost prebiranja črk s površine. Ako jim je to uspelo, so premostili eno glavnih težav, zaradi katere elektronske knjige niso mogle enakovredno tekmovati s papirnatimi. Stvarca tehta slabih tristo gramov, kar je malo več kot Nokijin E90 (210 g) in občutno manj kot neka povprečna knjiga, ki tehta slabega pol kilograma. S svetom se, žal, ne povezuje preko wifija, a je mogoče nanj preko povezave, ki je podobna povezavam naših mobilnikov (jep, spet ZDA), dovolj hitro in neboleče pretočiti željeno vsebino. In glede na to, da je dolar precej slaboten, tudi 270 evrov, ki jih moramo odšteti, ni ravno resen strošek za izdelek, ki ga Jeff ponuja kot naslednjo veliko prelomnico.

No, kljub temu, da stvarca (ali ni to dober prevod za gadget) omogoča prebiranje tudi časopisov in – pazite – blogov1, se mi zdi, da nepopravljivi romantik, kakršen sem, kljub vsem neslutenimi možnostim, šelestenja papirja ne bom tako hitro zamenjal za skrolanje2. No prav, mogoče bom še najlažje nadomestil časopise – ko bo znal inspirator3 prikazovati tudi barve .

1 Grega, mogoče bi morali namesto tiskane izdaje Blogorole subvencionirati – najhujšim ljubiteljem pa podariti – “tote stvarce”. ;-)
2 Bolj resna kritika pa je zapisana v Newsweekovem članku z naslovom The Future of Reading, bolj na kratko in zato bolj prebavljivo pa tudi v tem zapisu.
3 Kindle pomeni namreč navdušiti, inspirirati, vneti (strast). Mogoče je lahko tudi vnemek ali pa kar kindl.

Brand Experience Festival

Zadnjega pol leta sem imel priložnost tvorno sodelovati pri precejšnjih spremembah tekmovalnega programa na dveh “komunikacijskih” festivalih: Magdaleni in Slovenskem oglaševalskem festivalu. Sicer so spremembe na Magdaleni šele v začetni fazi, a se tu odločitve praviloma veliko lažje in hitreje spravijo skozi “postopek” kot na SOF-u, tako da me njihova uresničitev ne skrbi preveč. Na SOF-u pa so nekatere spremembe zorele več let in sem jih dočakal šele v svojem drugem mandatu v Svetu tekmovalnega programa1.

Continue reading

(Ne)spodobno opravičilo

V soboto sem si na 18. Liffeu ogledal film Igralke (Actrices). Med projekcijo se je zvrstilo nemalo težav, ki so dosegle višek, ko je crknila žarnica na projektorju. Ogled filma so morali zato prekiniti za slabih deset minut, med pavzo pa se je slišalo precej komentarjev, da se na letošnjem festivalu tovrstne tehnične težave kar vrstijo. Ali to res drži, pa težko rečem. Zadnja leta si namreč ogledam občutno manj liffovskih filmov kot pred leti, ko ni bilo treba pred vsakim ogledom filma sprožiti operacije “Varuška za tamalo”.

Continue reading

Internet brez anonimnosti

Jasno določljiva identiteta kibernavta je pomembem dejavnik pri ugotavljanju kompetence in bo zato ključnega pomena za (ne)uspeh semantičnega spleta. Pomembno vlogo pa igra tudi v dilemi ali je anonimnost na internetu (še vedno) funkcionalna. Brez mehanizmov za učinkovito identificiranje uporabnikov se nameč odpovedujemo odgovornosti. Ali lahko torej gradimo skupnost brez jasno določljive identitete in kaj je z drugimi vidiki anonimnosti, ko ta odigra pozitivno vlogo.
Continue reading

Gorenje, pralni praški, Calgon in inovacije

Predstavljajte si, da se zapeljete na bencinsko črpalko, pomislite, kam se morate zapeljati, in potem natočite gorivo samo za to vožnjo. Nakar se spomnite, da se boste raje kot skozi mesto zapeljali po obvoznici, in dotočite gorivo tudi v drugi prekat. Ko to opravite, odprete še pokrov motorja in dolijete olje. A spet samo za to vožnjo. Postopek ponavljate vedno, ko se odpravite na pot z avtom. Bizarno, mar ne?!

Continue reading

Identiteta kot kompetenca

Obstaja nekaj, kar bo v prihodnosti še bolj usodno poseglo v razvoj spleta, kot to počne danes. Gre za vprašanje identitete. A kljub temu, da se zadeva kaže kot samostojna dilema, se fenomen pri nadaljnji obravnavi pravzaprav razdeli na dve vprašanji: identitete kot kompetence in identitete kot odgovornosti. Najprej si poglejmo, kaj pomeni jasno ugotavljanje identitete za kakovost in verodostojnost vsebin na spletu.
Continue reading

Brezpogojno nagrajujte zvestobo

“Coupons. You want coupons. […] I got two words for you: loyalty … reduction.” Na to izjavo iz kratkega filma, ki sem ga omenil zadnjič, bi rad navezal zgodbo o prikupni punčki, ki nas gleda z gigant plakatov za Mercator. Pravi, da ne razume, zakaj odrasli spet zbiramo enake1 nalepke. Ob njenem čudenju se lahko samo pokroviteljsko nasmehnemo, češ, saj res še ne more razumeti, da se s temi nalepkami meri zvestoba, ki bo “bogato” nagrajena.

Continue reading

Dvojka za slabe oglaševalce

Geert de Sager, marketinški direktor pri Microsoftu, je z belgijsko agencijo Openhere pred pol leta posnel oglas za Microsoft Digital Advertising Solutions, v katerem spregovori o spremembah v odnosu med oglaševalcem in potrošnico. Kljub temu, da zadeva ni več sveža, je sporočilo še kako aktualno. Najboljša dela sta tisti o brezplačnih kuponih in seveda “the chance to win a Bahamas vacation!” :-)

Skratka, avtor uspe na duhovit način izpostaviti problem, nadaljevanje, v katerem so rešitve, pa bo moral vsak oglaševalec (ali agencija) poiskati sam.

Oglas si lahko ogledate na Youtubeu, ozadje in potek celotne zgodbe pa na posebej za to priložnost postavljenem blogu Bring The Love Back.